Pri izdelavi krmilnih omar, stikalnih naprav in strojev se za preprečevanje pregrevanja v ohišjih in omarah standardno uporabljajo rešitve za nadzor klime. Pri hladilnih enotah za ohišja so hladilna sredstva izjemno učinkovit način prenosa toplote. Do nedavnega so se v ta namen uporabljali fluorirani toplogredni plini, krajše F-plini, ki pa imajo zelo velik potencial globalnega segrevanja in zato pomembno prispevajo k podnebnim spremembam.
Uredba o F-plinih (EU) 2024/573, ki velja po vsej Evropski uniji, je namenjena zmanjševanju emisij F-plinov danes in postopoma tudi v prihodnje, dokler ne bodo povsem odpravljene. V okviru tega procesa uredba predvideva postopno umikanje fluoriranih hladilnih sredstev s trga. Ker bodo dodatne, strožje zahteve začele veljati že prihodnje leto, morajo proizvajalci ohišij upoštevati dve ključni dejstvi:
- Ker bodo kmalu začele veljati nove prepovedi, je zdaj pravi čas za temeljito seznanitev z zahtevami in načeli uredbe o F-plinih.
- Na trgu so že na voljo rešitve za hlajenje, ki izpolnjujejo tudi prihodnje zahteve uredbe o F-plinih. Le podjetja, ki poznajo te nove tehnologije, bodo lahko ostala konkurenčna in hkrati zagotavljala skladnost s predpisi.
V tem članku smo povzeli vse, kar morajo proizvajalci ohišij vedeti o uredbi o F-plinih. Podrobneje se lahko s to temo seznanite v naši beli knjigi o uredbi o F-plinih.
Pregled uredbe o F-plinih
Cilj uredbe o F-plinih je postopno zmanjševanje emisij okolju škodljivih fluoriranih toplogrednih plinov v Evropi do njihove popolne odprave do leta 2032. V prihodnjih letih bodo postopoma uvedene nove določbe, ki urejajo uporabo F-plinov in njihovo dajanje na trg. Naslednji sklop določb bo začel veljati že januarja 2027.
Zakaj so F-plini tako škodljivi
F-plini so sintetično proizvedene industrijske kemikalije, ki vsebujejo fluor. Ker atomi fluora tvorijo izjemno močne vezi, imajo F-plini idealne lastnosti za številne industrijske uporabe. So slabo kemijsko reaktivni, zelo toplotno obstojni, izjemno stabilni in odporni proti razgradnji. Trenutno se pogosto uporabljajo v hladilni opremi, toplotnih črpalkah in penah. Težava nastane, ko se sprostijo v ozračje: podobno kot CO₂ in metan absorbirajo infrardeče sevanje in ga oddajajo nazaj proti Zemlji. Tako pomembno prispevajo k učinku tople grede. Zaradi svoje molekulske strukture in odpornosti proti razgradnji sodijo F-plini med najmočnejše znane toplogredne pline.
Potencial globalnega segrevanja
Vpliv posameznega F-plina na podnebje merimo s potencialom globalnega segrevanja (GWP). GWP pove, koliko bolj ali manj posamezen toplogredni plin prispeva h globalnemu segrevanju v primerjavi z ogljikovim dioksidom (CO₂). Pri izračunu uporabljamo naslednjo formulo:
Ekvivalent CO₂ = količina polnitve (kg) × GWP toplogrednega plina
En kilogram toplogrednega plina R-134a, ki je pogosto uporabljeno hladilno sredstvo z GWP 1.430, ima na primer enak vpliv na podnebje kot 1,43 tone CO₂. Ta izjemno velik potencial globalnega segrevanja pojasnjuje, zakaj je sistematično zmanjševanje emisij F-plinov eden ključnih elementov evropske strategije podnebnega ukrepanja.
Kaj določa uredba o F-plinih
Uredba o F-plinih ureja več področij, povezanih s fluoriranimi toplogrednimi plini in njihovo uporabo v opremi, kot so sistemi za nadzor klime v ohišjih. Pri tem ne zahteva prenehanja uporabe obstoječih, brezhibnih sistemov. Predvideva pa postopno uvajanje prepovedi začetka uporabe novih tehnologij, ki vsebujejo F-pline, da bi se razpoložljive količine F-plinov postopoma zmanjševale do leta 2050 oziroma v Evropi do leta 2032. Uvaja tudi nova pravila za preverjanje uhajanja in obveznosti glede dokumentacije.
| Aspekt | Uredba |
| Postopno zmanjševanje in postopna opustitev | Postopno zmanjševanje količin F-plinov, ki bo vodilo do popolne izkoreninjenja do leta 2050 (do leta 2032 v Evropi), s strožjim sistemom kvot, vključno s predhodno napolnjeno opremo, začenši z 10 metričnimi tonami ekvivalenta CO₂. |
| Prepovedi uporabe | Nove prepovedi uporabe in dajanja na trg opreme z visokim potencialom globalnega segrevanja, ločene glede na kategorijo in uporabo. |
| Puščanja | Novi intervali za preverjanje puščanja, obvezni sistemi za odkrivanje puščanja, ko so dosežene ali presežene določene mejne vrednosti, in razširjene obveznosti dokumentiranja. |
Vpliv uredbe o F-plinih na proizvodnjo ohišij
F-plini, ki se uporabljajo pri proizvodnji ohišij, so večinoma delno fluorirani ogljikovodiki (HFC). Ti se uporabljajo kot hladilna sredstva v enotah za nadzor klime, kjer zagotavljajo zelo učinkovit in zanesljiv prenos toplote. Nekatera pogosto uporabljena hladilna sredstva imajo visok GWP in zanje že velja prepoved dajanja na trg. Leta 2027 bo ta prepoved zajela tudi dodatna hladilna sredstva z nižjim GWP.
| Leto | Vrsta opreme | Omejitev GWP | Prizadeta hladilna sredstva |
| 2025-2026 | Stacionarna hladilna oprema, klimatske naprave in toplotne črpalke vseh izhodnih razredov | ≤ 2500 (mono-split < 3 kg: ≤ 750) | npr. R-513A, R-134a (samo za količine polnjenja manjše od 3 kg) |
| 2027-2029 | Samostojne klimatske naprave in toplotne črpalke ≤ 12 kW ter hladilne naprave | ≤ 150 (varnostna izjema ≤ 750)* | npr. R-32, R-454B |
| 2030-2031 | Deljene klimatske naprave in deljene toplotne črpalke do 12 kW ter hladilne naprave | ≤ 150 / prve enote: brez F-plina* | npr. R-32, R-454B |
| Od 2032 | Vse nove hladilne naprave, klimatske in toplotne črpalke ter hladilne naprave, ki so dani na trg | F-plini niso dovoljeni* | Vsa fluorirana hladilna sredstva |
* GWP ≤ 750 je dovoljen, če zaradi varnostnih zahtev ni druge ustrezne možnosti.
Od leta 2025 velja prepoved dajanja na trg enojnih deljenih klimatskih naprav (mono-split) s polnitvijo manj kot 3 kg hladilnega sredstva R-134a (GWP 1.430), ki je bilo prej zelo razširjeno, saj presega dovoljeno mejno vrednost GWP 750. Že leta 2027 bo začela veljati naslednja faza uredbe, ki bo prepovedala uporabo hladilnih sredstev z GWP 150 ali več v novi opremi. Proizvajalci ohišij zato s prehodom na rešitve z nizkim GWP ne morejo več odlašati.
Ali obstaja idealna alternativa uveljavljenim hladilnim sredstvom
Univerzalne, podnebju prijazne idealne rešitve ni. Proizvajalci morajo zato glede na termodinamične in varnostne zahteve presoditi, katero alternativno hladilno sredstvo je najprimernejše. To presojo je treba opraviti za vsako kategorijo izdelkov posebej ter upoštevati okolje uporabe, temperaturno območje, velikost in varnostne zahteve.
Celotnega podnebnega odtisa hladilne enote ne določa le GWP uporabljenega hladilnega sredstva. Ključno vlogo ima tudi energetska učinkovitost. Če uporaba alternativnega hladilnega sredstva močno poveča porabo energije sistema, lahko s tem povezane posredne emisije precej presežejo prihranek pri neposrednih emisijah. Uporaba alternative F-plinom bi v takem primeru dejansko povečala celotni podnebni odtis. Pri iskanju podnebju prijaznih alternativ je zato nujno preučiti vse vidike in faze življenjskega cikla sistema. Ena od potencialno idealnih rešitev je kombinacija naprav z regulacijo vrtilne hitrosti, funkcije prostega hlajenja in hladilnega sredstva z nizkim GWP. Pri tem je treba upoštevati tudi varnostne vidike.
Rittalov nadzor klime v ohišjih v skladu z uredbo o F-plinih
Razvoj rešitve za hlajenje, ki je pripravljena na prihodnje zahteve in prijazna do uporabnika, zahteva poglobljeno strokovno znanje za uravnoteženje okoljske sprejemljivosti, energetske učinkovitosti in tehnične izvedljivosti. Rittal je zanesljiv partner pri projektih izdelave krmilnih omar, stikalnih naprav in strojev. Zato si prizadeva, da so vse rešitve za nadzor klime v ohišjih, ki jih ponuja podjetjem v teh panogah, pripravljene na prihodnje zahteve.
Hladilna sredstva za prihodnost
Rittalove rešitve za nadzor klime v ohišjih že več let uporabljajo hladilna sredstva, ki ne le izpolnjujejo zahtev uredbe o F-plinih za leto 2025, temveč jih celo presegajo. Gre za hladilna sredstva R-410A, R-513A in R-1234yf. Med najpogosteje uporabljenimi Rittalovimi rešitvami za hlajenje so enote iz ponudbe Blue e+, ki uporabljajo R-1234yf.
To hladilno sredstvo ima podobne lastnosti kot uveljavljeno hladilno sredstvo R-134a, njegov GWP pa je zelo nizek in znaša 0,5. Zato je še posebej razširjeno v avtomobilski industriji. V Severni Ameriki to podnebju bistveno prijaznejše hladilno sredstvo uporablja že 95 % klimatskih naprav v novih vozilih. Sistemi za nadzor klime v ohišjih, kot so Rittalove enote Blue e+, so zaradi uporabe R-1234yf že prilagojeni dolgoročnim zakonskim zahtevam in uporabljajo zanesljive alternative uveljavljenim hladilnim sredstvom.
| Alternativno hladilno sredstvo | GWP | Prednosti | Slabosti |
| R-513A | 631 | Nižji GWP kot R-134a, brez širjenja plamena, dobra združljivost z naknadno vgradnjo | Še vedno vsebuje fluor, potrebne so manjše prilagoditve sistema |
| R-1234yf | 0.5 | Podobne lastnosti kot R-134a, pripravljene na prihodnost | Rahlo vnetljivo, dražje in potrebna je opozorilna nalepka |
| R-290 | 0.02 | Visoka učinkovitost, nizki stroški | Večja vnetljivost, v hladilni opremi se lahko uporabljajo le omejene količine polnitve, potrebni so ukrepi za zaščito pred eksplozijo. |
| R-454C | 146 | GWP < 150, dobra združljivost z naknadno vgradnjo | Rahlo vnetljivo, omejene dolgoročne izkušnje in potrebne prilagoditve sistema |
| R-744 | 1 | Brez širjenja plamena, zelo okolju prijazno, primerno za kompaktne sisteme | Zelo visoki obratovalni tlaki, dražje komponente in potrebno posebno znanje, ni primerno za hlajenje ohišij ali strojev |
Uporabniku prijazne rešitve za hlajenje
Rittalove rešitve za nadzor klime v ohišjih uporabnikom prinašajo prednosti tako pri uporabljenih hladilnih sredstvih kot pri vzdrževanju. Zaradi uporabljenih hladilnih sredstev in optimizirane količine polnitve preverjanje uhajanja, ki ga predpisuje uredba o F-plinih, pri Rittalovih sistemih ni potrebno. Iz istih razlogov pri Rittalovih enotah niso obvezni niti sistemi za zaznavanje uhajanja, določeni v uredbi.
Povzetek
Uredba o F-plinih s postopnim zaostrovanjem zahtev pomembno vpliva na proizvodnjo ohišij. Že od leta 2027 številnih običajnih hladilnih sredstev ne bo več dovoljeno uporabljati v novi opremi. To povečuje odgovornost proizvajalcev. Rittal to odgovornost jemlje zelo resno in že danes ponuja rešitve za hlajenje ohišij, ki bodo tudi v prihodnje izpolnjevale vse zakonske zahteve in omogočale podnebju prijazno delovanje električnih sistemov.
Za več informacij priporočamo, da preberete našo novo belo knjigo o uredbi o F-plinih.
Pogosta vprašanja
1. Kaj je cilj uredbe o F-plinih in zakaj vpliva na proizvodnjo ohišij?
Cilj uredbe o F-plinih (EU) 2024/573 je s postopnim zmanjševanjem do leta 2032 povsem odpraviti emisije fluoriranih toplogrednih plinov v Evropi. S tem povezane postopne prepovedi in mejne vrednosti GWP neposredno vplivajo na proizvodnjo ohišij, saj se v sistemih za nadzor klime v ohišjih pogosto uporabljajo delno fluorirani ogljikovodiki kot hladilna sredstva. Od leta 2027 številnih doslej razširjenih hladilnih sredstev ne bo več dovoljeno uporabljati.
2. Zakaj so F-plini posebej škodljivi za podnebje?
F-plini so obstojne sintetične spojine, ki absorbirajo veliko infrardečega sevanja in zato pomembno prispevajo k učinku tople grede. Njihov potencial globalnega segrevanja je tako velik, da lahko že majhne količine občutno vplivajo na podnebje. En kilogram hladilnega sredstva R-134a ima na primer enak učinek kot 1,43 tone CO₂.
3. Kako bo uredba od leta 2027 v praksi vplivala na izbiro hladilnih sredstev?
Od leta 2027 bodo proizvajalci ohišij v novi opremi smeli uporabljati le hladilna sredstva z GWP 150 ali manj, razen če bo mogoče izjemo utemeljiti z varnostnimi razlogi. Zato bodo številna uveljavljena hladilna sredstva izginila s trga, proizvajalci pa bodo morali preiti na rešitve z nizkim GWP, da bodo njihovi hladilni sistemi ostali skladni z zakonodajo.
4. Ali novi predpisi zahtevajo prenehanje uporabe obstoječih sistemov?
Obstoječi in delujoči sistemi lahko še naprej obratujejo. Uredba se osredotoča na opremo z visokim GWP, ki je prvič dana na trg. Za že nameščene sisteme, ki presegajo določene mejne vrednosti, pa veljajo razširjene obveznosti, kot so strožja preverjanja uhajanja in dodatne zahteve glede dokumentacije.
5. Kateri dejavniki določajo primernost alternativnega hladilnega sredstva?
Univerzalne idealne alternative ni. Najprimernejše hladilno sredstvo je odvisno od termodinamičnih zahtev, varnostnih predpisov, okolja namestitve in želenega temperaturnega območja. Ključna je tudi skupna energetska učinkovitost sistema, saj nizek GWP ni prednost, če uporaba določenega hladilnega sredstva znatno poveča porabo energije.
6. Zakaj je energetska učinkovitost pomembna tudi pri nizkem GWP?
Celotni podnebni odtis hladilnega sistema določajo neposredne in posredne emisije. Tudi hladilno sredstvo z zelo nizkim GWP lahko povzroči večji podnebni odtis, če njegova uporaba poveča porabo energije sistema. Če povečanje posrednih emisij preseže prihranek pri neposrednih emisijah, je rešitev na koncu manj prijazna do podnebja.
7. Katera hladilna sredstva in rešitve za hlajenje Rittal že uporablja za zagotavljanje skladnosti s prihodnjimi predpisi?
Rittal že vrsto let uporablja hladilna sredstva, kot so R-410A, R-513A in predvsem R-1234yf, katerega GWP znaša 0,5 in je zato precej pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Zaradi tega pri številnih njegovih hladilnih enotah niso potrebna preverjanja uhajanja ali sistemi za zaznavanje uhajanja. Serija Blue e+ uporablja R-1234yf in že izpolnjuje dolgoročne zakonske zahteve.